Fotografska terapija (fototerapija) je relativno nova, vendar glede na sodobne trende in tehnološki razvoj zelo perspektivna metoda pri delu z ranljivimi skupinami. Predstavlja uporabo fotografije kot ustvarjalne tehnike v procesu svetovalnega dela, kjer cilj ni dovršena umetniška stvaritev temveč osebnostna integracija in samoraziskovanje. Izhaja iz postopkov umetnostne terapije, kjer zdravljenje oziroma pomoč poteka skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi, ki posamezniku pomagajo pri posredovanju osebnih občutkov, čustev in misli drugim ljudem. S tega vidika je zatorej lahko podporna terapevtska metoda pri zdravljenju ali rehabilitaciji različnih psihičnih motenj in psihosocialnih težav ali pa je zgolj praktična ustvarjalna dejavnost za preventivo in samopomoč pri krepitvi mentalnega zdravja in vzpodbujanju osebnostne rasti. Odvija se ob fotografskem aparatu, fotografiranju, fotografiji in usmerjenem pogovoru ter v individualni ali skupinski obliki ob bolj ali manj prisotnem vodenju usposobljenega terapevta ali mentorja. V tovrstnih delavnicah človeka usposablja za tehnično upravljanje s fotoaparatom, ga uči likovno kompozicijskih prvin, predvsem pa razvija njegovo senzitivnost in samozavestno fotografsko ekspresijo v najširšem smislu.
Matej Peljhan je eden pionirjev fototerapije v Sloveniji. Je pobudnik, soustanovitelj in direktor Zavoda za fotografsko terapijo, ki predstavlja povezovalni element strokovnih delavcev in drugih, ki jih ta dejavnost zanima ali se z njo ukvarjajo. Sodeluje v pedagoškem procesu v več izobraževalnih ustanovah in izvaja fototerapevtske delavnice z različnimi skupinami, pri čemer se največ posveča telesno hendikepiranim. Je urednik in soavtor strokovne monografije Fototerapija – od konceptov do praks.